RAZGLEDNI STOLP

KREMENJAK
Turistično društvo Dren vam nudi različne možnosti za sprehode na bližnje vrhove. Eden izmed njih je bližnji vrh Kremenjak. Ob poti, ki nas vodi na Kremenjak, lahko vidimo tudi nekdanjo karavlo jugoslovanske vojske. Kremenjak leži v obmejni Rebri in je na nadmorski višini 236 m, ki pa ni med najvišjimi bližnjimi vrhovi. Na Kremenjaku je iz prve svetovne vojne ostala tudi vojaška opazovalnica. Ob lepem sončnem vremenu lahko iz Kremenjaka vidimo Jadransko morje, pristanišče in ladjedelnico v Tržiču (Monfalcone), letališče v Ronkah ter Julijske Alpe in sosednje vasi. Lepo pa je tudi videti našo domačo vas - Sela na Krasu.
ŠPIK
Na kateri koli vrh v bližnji okolici Sel na Krasu gremo, vedno se nam bo odprl lep razgled na Jadransko morje in prav tako je tudi, ko prispemo na vrh Špika. Poleg razgleda na Jadransko morje, pristanišče in ladjedelnico v Tržiču (Monfalcone) ter letališče v Ronkah se nam razpira pogled tudi na Brestoviški dol. Špik je na nadmorski višini 219 m. Tukaj lahko tudi vidimo mejni kamen, ki označuje mejo med Italijo in Slovenijo. Vidimo lahko tudi ostanek vojaške stražarnice, tik pod vrhom pa se skriva tudi kaverna.
ŠPORTNI PARK
Vas Sela na Krasu leži na robu planote nad Brestoviškim dolom, zato bomo na koncu vasi, če stopimo do športnega parka na južni strani, ponovno imeli razgled na pristanišče in ladjedelnico v Tržiču (Monfalcone). V športnem parku se, poleg razgleda na morje, lahko na svežem zraku sprostite ob igranju nogometa, košarke ali balinanja, najmlajši pa se lahko igrajo na igralih.
Športni park je možno tudi najeti.
V prihodnosti bo poleg športnega parka možno tudi kampirati, saj se bo gradilo kamp.
VODARNA SELA NA KRASU
Dolina Brestovice, v kateri je zgrajeno črpališče Klariči, leži v sredozemskem delu Tržaško–Komenske planote, ki se iz slovenske strani nadaljuje proti Doberdobskemu jezeru v Italiji. Vodonosnik Brestovica je po svojih dimenzijah zelo obsežen, saj se razteza od Vremščice na vzhodu preko Dutovelj, Komna in Kostanjevice na italijansko stran vse do Doberdoba in Gradišča ob Soči. Površina vodonosnika znaša okoli 500 km2. Trenutna kapaciteta črpališča Klariči znaša približno 250 l/s.
Sistem Kraškega vodovoda se 90 % oskrbuje iz vodnega vira Klariči. S pomočjo črpališča se voda iz globin (vir je pod morsko gladino) s pomočjo črpalk dvigne na planoto na višino (Sela na Krasu - 230 m in Trstelj - 643 m). Od tu vodovodni sistem gravitacijsko oskrbuje zaledni Kras in v sušnem obdobju delno tudi Slovensko Istro.
Vodarna leži ob cesti Sela - Vojščica. K njej se lahko vzpneš po gozdni poti, ki jo je leta 2003 zajel požar. Od tam lahko vidimo Trstelj, Kostanjevico, Temnico in spomenik na Cerju. Če pa se sprehodimo na drugo stran vodovoda, do antene, lahko vidimo pristanišče in ladjedelnico v Tržiču (Monfalcone) ter vas Brestovico pri Komnu, ki leži v dolini pod vodovodom.
VZLETNO MESTO PADALCEV
Poleg razgledne točke Vodarne Sela na Krasu je tudi pri nas vzletno mesto za padalce. Vzgonski veter, ki rahlo boža to pokrajino, privablja tudi k nam vedno več padalcev, ki mirno jadrajo po nebu in se predajajo pogledu na prekrasno pokrajino pod njimi.